Slovaška prevajalska delavnica 2012

 

Letošnja Prevajalnica se je v Izoli odvijala od 4. do 7. oktobra v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Štiridnevni maraton je bil tokrat pravljično obarvan. Slovaško delavnico, ki jo je sestavljala skupina devetih mladih prevajalk, je vodil Andrej Pleterski. Še pred začetkom delavnic, nas je razveselil z izborom besedil. Postavil nas je pred nekoliko drugačen izziv. Za nekaj dni smo se vrnile v čas otroštva, pravljic in domišljije, kajti čakalo nas je dvanajst pravljic z naslovom Trinajsta sobana starejšega slovaškega avtorja, Jána Milčáka. Najprej smo pomislile, da bo to peresno lahko. Nič lažjega, saj so bili stavki kratki, in na prvi pogled, zelo enostavni. Vendar smo kaj kmalu naletele na oviro. Pravljice niso imele značilnega pripovednega sloga in stavki niso smeli gladko teči. Kmalu smo ugotovile, da gre pri teh pravljicah za bolj poetični slog. Čeprav so bili stavki kratki, pa so bili vseeno trd prevodni oreh. Predvsem zato, ker v slovenščini na žalost niso zveneli preveč naravno. Toda že pri drugi ali tretji pravljici nam je uspelo izbrati ustrezen slog tudi v maternem jeziku. Milčákove pravljice spadajo med poučne pravljice, ki so namenjene predvsem otrokom, ki že znajo brati. Tovrstne pravljice namreč spodbujajo otroka, da začne spraševati po stvareh, ki jih ne razume, in se s tem tudi nekaj novega nauči. Verjetno tudi marsikatera od nas ni poznala vseh vrst ptic in rastlin, ki nastopajo v pravljicah, prav tako pa tudi ne vseh omenjenih starodavnih glasbil. Zato je bilo zlasti pomembno, da smo termine natančno in popolnoma pravilno prevedle v slovenščino. S tem smo se naučile tudi nekaj nove terminologije. Pri iskanju pojmov pa brez interneta nikakor ne bi šlo, saj jih slovarji, ki smo jih premogle, ne vsebujejo. Na koncu smo pod budnim očesom mentorja prevedle devet pravljic. Na nedeljski predstavitvi, kjer so se vse delavnice predstavile s svojimi končnimi izdelki, pa smo se pri branju pravljic popolnoma vživele v vlogo vrane, psa, mačke, snežakov, škratkov itd. Tako kot vsako besedilo, ki prevajalcu ponuja posebno doživetje, nas je tokratno popeljalo v svet pravljic. Še danes vse udeleženke zaznavamo vsako krakanje srak, petje plavčkov in cvilkanje netopirjev. Komaj že čakamo nove prevajalske izzive na naslednjih delavnicah.

 

                                                                                                                      Sara Turk