NESREČNO SREČNI: Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja

Že slovstveni zgodovinar in kritik predvojne družbe, prof. Arne Novak je dejal, da ima »poezija pri češkem narodu pomembno mesto in da je prav v vezani besedi dosegel ta narod vrh svoje literature.« Zagotovo bi lahko dejali, da so se s to mislijo strinjali tudi češki pesnik, literarni zgodovinar in znanstvenik Petr Hruška, prevajalka Tatjana Jamnik in lektorica češkega jezika in književnosti in prevajalka Jana Šnytová, ki so s skupnimi močmi uredili prvo zbirko češke poezije v slovenščini pod naslovom NESREČNO SREČNI: Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja, ki jo je letos izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. Antologija češke poezije v slovenskem prevodu zajema ustvarjalnost triintridesetih pesnikov, rojenih še za časa avstro-ogrske monarhije kot tudi sodobnikov srednje generacije, ki so s svojimi deli opozorili nase. Srečujemo se s pesniki, kot so František Halas, Jan Zahradníček, Vladimír Holan, katerih poezijo spremljajo zanimanja za eksistencialna vprašanja, tragična občutja življenja. Pester razpon dopolnjujejo tudi avtorji, ki so v času normalizacije svoja dela smeli izdajati le v samizdatu, srečujemo se tako s pesniki, ki na Češkem kar nekaj časa niso bili poznani, govorim namreč o Miroslavu Holobu, kot tudi s pesnikom Jaroslavom Seifertom, ki je eden prvih čeških pesnikov, ki so oblikovali poetizem, sicer unikatno literarno zvrst, ki je zazvenela predvsem na območju Češke. V spremni besedi zbirke literarni kritik Jan Štolba zapiše: »Za češko poezijo sta značilni blagozvočnost in bogata metaforika, v njej prevladuje melično-metaforična tradicija. S spevnostjo in metaforičnostjo pa je pogosto tesno povezana sentimentalnost, čustvenost in liričnost.«   

V sredo, 17. 10. 2012, ob 19.00 je tako potekala že tretja predstavitev Antologije, ki pa so jo tokrat pripravili študentje bohemistike na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Študentje so hkrati bili tudi soustvarjalci zbirke, saj so prevedli kar polovico del petstostranske knjige, ki je nastajala dobro leto. Z branjem prevodov je tako češka poezija zazvenela tudi v slovenskem jeziku, obiskovalci pa so se lahko v prijetnem vzdušju odžejali s češkim lirizmom.

                                                                                                                   Pia Šlogar