Nagrajeni prevodi 2011
Mladi književni prevajalci na FF
Francoski translatolog, eden vodilnih znanstvenikov na področju teorije prevoda 20. stoletja Antoine Berman je že zgodaj zavrgel dobesedni prevod kot neustrezen in se začel posvečati kulturnemu vidiku prevoda. Prevod namreč ne sme biti zgolj prestavljanje besed iz enega jezika v drugega, ampak gre za kulturni dialog med dvema kulturama, med kulturo izvirnika in kulturo prevoda. Prevajalec skozi prevod predstavi kulturo izvornega jezika novi kulturi, ki morda kulture izvirnika sploh še ne pozna. Prevajanje je zelo odgovorno delo. Le dober prevajalec lahko ustrezno predstavi tujega avtorja, njegovo delo in izvorno kulturo bralcu prevoda. Slab prevajalec lahko naredi avtorju in njegovemu delu več škode kot koristi. Na žalost je objavljenih zelo malo kritik samih prevodov tujih literarnih del, kljub temu, da že vrsto let prevajalci za svoje najboljše prevode prejemajo častno Sovretovo nagrado. Letošnji nagrajenec Branko Gradišnik je lepo zapisal, kako se je spopadal z delom, ki mu je bilo sicer v prevod ponujeno že pred dvema desetletjema – pa je moral prej kot prevajalec dozoreti in si nabrati dovolj izkušenj, da se je lahko pogumno spopadel s prevajalsko zahtevnim tekstom. Leta 2009 je Sovretovo nagrado in z njo priznanje za svoje prevodno delo dobila tudi prevajalka iz češkega jezika Nives Vidrih, in sicer za prevod velikana češke književnosti Bohumila Hrabala. Prav tako so enako priznanje za prevajanje poljske književnosti že dobili priznani prevajalci Tone Pretnar, Niko Jež in Jana Unuk. Vsi ti prevajalci so s svojimi prevajalskimi kolegi pomembno pripomogli k razširjanju kulture zahodnoslovanskih narodov pri nas. Kljub temu na prevajalce čaka še mnogo del iz zahodnoslovanskih književnosti, ki bi jih bilo vredno predstaviti slovenskemu bralcu.
Prevajalsko delo in prevajalski poklic sta priljubljena tudi med študenti bohemistike, polonistike in slovakistike na Filozofski fakulteti. Nekateri izmed študentov se bodo po študiju zagotovo spopadli tudi z radostmi in tegobami tega poklica. Ravno zato jim na Enoti za češki, poljski in slovaški jezik Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani želimo že sedaj, v času študija, ponuditi priložnost, da svoje pridobljeno znanje jezika, književnosti in kulture uporabijo v praksi in se že zdaj preizkusijo kot književni prevajalci. Leto 2011 je bilo v tem oziru izredno plodno: septembra je s pomočjo Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Izoli potekala prevajalska delavnica v Izoli, na kateri so študenti prevajali poezijo tudi iz slovaškega jezika, češki študenti pa so sodelovali pri nastajanju antologije češke poezije 2. polovice 20. stoletja.
Pred vami pa so prozni prevodi najboljših udeležencev že petega študentskega literarnega prevajalskega natečaja iz zahodnoslovanskih jezikov. Študenti so se preizkušali v treh kategorijah: poeziji, prozi in publicistiki. Vsaka kategorija je bila že tradicionalno sestavljena iz dveh delov: obveznega prevodnega besedila priznanega češkega, poljskega ali slovaškega avtorja in besedila po izbiri udeleženca natečaja. Vsak udeleženec si je lahko izbral več jezikov, a pri vsakem jeziku je lahko sodeloval le v eni kategoriji. Večina natečajnikov se je preizkusila v prevajanju proze. Nagrade so prispevala veleposlaništva Češke, Poljske in Slovaške v Ljubljani. Strokovna komisija v zasedbi Tatjana Jamnik, Mateja Medvešek Rjavec in Petr Mainuš je za najboljše prevode iz češkega jezika izbrala prevod Barbare Šinkovec Kutin (1. nagrada), Nine Kupic (2. nagrada) in Bojane Petkovič (3. nagrada). Najboljši prevod iz poljskega jezika je po mnenju strokovne komisije, ki so jo sestavljali Nikolaj Jež, Primož Čučnik in Klemen Pisk, ustvarila Staša Pavlovič, drugo mesto je osvojila Staša Guček, tretje pa Anže Strehar. Najboljši prevodi slovaške književnosti so po mnenju Draga Bajta, Andreja Pleterskega in Alenke Šalej nastali izpod rok Jere Grahek (prejela je 1. nagrado), Maje Ilič (2. nagrada) in Sabine Dizdarevič (3. nagrada).
V petih letih natečaja smo si vsi pridobili kar nekaj izkušenj in novih kontaktov. Posebej bi rada poudarila delo lektorice za češki jezik Jane Šnytové, ki bdi nad organizacijo prevajalskega natečaja in ureja tudi novo spletno stran natečaja z mnogimi aktualnimi dogodki o zahodnoslovanskih književnostih. Prevajalski natečaj bomo nadaljevali tudi v prihodnje, v naslednjem študijskem letu ga lahko pričakujete v nekoliko spremenjeni obliki.
Ana Žabkar Šalić
objavljeno v reviji Mentor